Udeleženci so se soočili s 15 testi, od teh je bilo 12 osnovnih in 3 izbirni testi. Osnovni testi so opredeljevali moč spodnjih in zgornjih okončin, gibljivost, koordinacijo gibanja, ravnotežje in aerobno vzdržljivost. Izbirni testi so bili zahtevnejši in primerni za udeležence z zadostno telesno pripravljenostjo za večjo obremenitev.
Testiranja je izvajalo 45 strokovnjakov s področja zdravstva, športa in šolstva.
Zaradi zagotavljanja osnovne zdravstvene varnosti so pred pričetkom testiranja vsi udeleženci izpolnili vprašalnik o zdravstvenem stanju oz. prisotnost bolezni ali stanj, ki bi lahko bili ovira pri testiranju. Poleg vprašalnika so udeleženci bili deležni merjenja trenutnega krvnega tlaka in pulza.
Rezultati testiranja:
Srčni utrip po 3-minutni hoji na 2000 m
Srednje vrednosti srčnega utripa 3 minute po zaključku hoje na 2000 m so bile presenetljive. Pri ženskah je takšen rezultat zelo verjetno posledica odnosa žensk do maksimalnega napora, saj so hojo na 2000 m najverjetneje zaključile s tempom hoje, ki so ga vzdrževale na celotni progi in ni bil prisoten občutek tekmovalnosti oziroma prizadevanj za dosego čim boljšega rezultata. Povprečne razlike v srčnem utripu v velikosti 50 srčnih utripov pri moških so nepričakovano zelo velike in nas opozarjajo na slabo srčno-žilno in dihalno prilagodljivost na telesni napor.
Vzdrževanje ravnotežja
Zmogljivost vzpostavljanja ravnotežnega položaja smo ugotavljali s pomočjo dveh merskih postopkov in sicer z odprtimi in zaprtimi očmi, ki se izvajata na eni nogi, s to razliko, da pri testu z zaprtimi očmi stojimo na trdi podlagi, pri drugem pa na terapevtski blazini. Oba testa sta pokazala zelo skromno vzdrževanje ravnotežnega položaja v starosti od 50 let naprej in še posebej nad 65. letom starosti, kar je izjemno slabo in predstavlja resne težave pri orientaciji v prostoru kot so gibanje v domačem okolju, pri vožnji kolesa in opravljanju preprostih gibalnih nalog. Možnost poškodb zaradi nizke ravni zmogljivosti je velika in korelira z ugotovitvami projekta Zdravje v občini (Nacionalni inštitut za javno zdravje), kjer je bilo izpostavljeno, da je število zlomov kolka pri starejših od 65 let v Žireh višje od slovenskega povprečja.
Gibljivost v ramenskem in kolčnem sklepu ter ledveni in prsno-vratni hrbtenici
Gibljivost smo ugotavljali s tremi merskimi postopki: za ramenski obroč, kolčni sklep in za hrbtenico. Elastičnost mišičnih skupin in mišični tonus sta izjemno pomembna za lahkotno izvajanje gibalnih nalog.
Rezultati testiranja so pokazali zelo slabo gibljivost v ramenskem obroču pri moških, kar še posebej velja za starejše od 50 let in ponovno še posebej nad 65. letom, ko je le ta izjemno slaba in predstavlja resne težave pri opravljanju osnovnih opravil v domačem okolju in tudi pri opravljanju osnovnih higienskih nalog, oblačenju in drugih gibalnih opravilih. Možnost poškodb je tudi tukaj zaradi nizke ravni zmogljivosti izjemno velika. Razlike med posamezniki so relativno velike. Pri ženskah je gibljivost bistveno boljša (tudi zaradi anatomskih razlik), toda pri ženskah nad 65 let so problemi zelo veliki.
Ugotovitve naših podatkov se skladajo z ugotovitvami družinskih zdravnikov v ambulanti ARCUS MEDICI v Žireh, kjer je ugotovljena velika pogostnost zdravstvenih težav s področja ramenskega obroča.
Gibljivost v prsno-vratnem delu hrbtenice je zelo dobra samo pri ženskah v starosti od 20 do 40 let. Pri vseh ostalih starostnih skupinah pa je v povprečju prisotna gibljivost z zmernimi omejitvami. Nad 65. letom starosti pa lahko govorimo že o gibljivosti na meji s hudimi omejitvami gibanja, ki že kronično povzročajo bolečine v različnih segmentih hrbtenice. Gibljivost je pri ženskah za 20 % boljša kot pri moških. Razlike med merjenci so zelo velike. Najmanj 30% moških pri starosti do 65 let in kar 90 % moških starejših od 65 let ima hude težave z gibljivostjo v prsno-vratnem predelu hrbtenice. Pri slednjih so kronične bolečine pričakovane.
Pri gibljivost v smeri naprej oz predklon trupa so ženske za več kot 10 % zmogljivejše od moških, razlike med posamezniki so zelo velike. Ocenjujemo, da ima 10 % žensk in 20 % moških težave z gibljivostjo. S starostjo se to število nekoliko poveča, še posebej pri moških v starosti nad 65 let.
Gibljivost je ena izmed tistih sestavnih delov telesnega fitnesa, ki se lahko z ustrezno terapevtsko vadbo bistveno izboljša, razen ob zelo napredovalih spremembah.
Hitrost izvajanje izmeničnih gibov »dotikanje plošče z roko«
Za učinkovito izvajanje tega testiranja se zahteva zelo učinkovito delovanje živčno-mišičnega sistema. Hitrost izvajanja testa je bila pri moških nekoliko boljša kot pri ženskah, toda ne presega 5 %. Med 20. in 80. letom starosti se sposobnost zmanjša za nekaj več kot 30 %. V povprečju je zmogljivost hitrega izvajanja izmeničnih gibov zelo dobra.
Koordinacija gibanja vsega telesa – test poligon , vstajanje s stola, vstani in pojdi
Koordinacija gibanja vsega telesa (test poligon) je ena izmed zelo pomembnih sposobnosti, ki omogoča sproščeno, estetsko in učinkovito gibanje. Rezultati pri moških od 40. leta naprej so bistveno boljši kot pri ženskah, kar še posebej velja za starejše od 65. leta starosti. Pri merjencih do 40. leta med moškimi in ženskami ni pomembnih razlik. V povprečju je zmogljivost koordinacije gibanja vsega telesa dobra, toda določen del merjencev ima kljub temu težave z navedeno zmogljivostjo. Razlike med moškimi in ženskami so pomembne. Koordinacija gibanja vsega telesa je pri starejših od 65. let starosti zelo omejena in predstavlja pomembne omejitve pri vsakdanjem gibanju. Zmogljivost je mogoče s terapevtsko vadbo pomembno izboljšati.
Pri testu vstajanje s stola je bilo potrebno z maksimalno hitrostjo vstati in se ponovno vsesti na stol. Rezultati se z leti pričakovano slabšajo. Razlike med moškim in ženskami so nepomembne.
Pri testu vstani in pojdi smo ugotavljali premikanje v prostoru. Testirani so bili starejši od 65 let. Ugotovili smo, da so razlike med moškimi in ženskami velike v korist moških. Razlike med merjenci so zelo velike. Pomanjkljivosti je mogoče izboljšati, kar omogoča lažje vključevanje v opravila pri vsakdanjem življenju, predvsem z vidika varnosti starostnika.
Aerobna in anaerobna zmogljivost – hoja na 600/2000 m, tek na 600 m, čep ob steni
Pri testu hitre hoje na 2000 m oz. 600 m se je izkazalo, da so rezultati, doseženi pri hoji na 600 m, identični kot na 2000 m. Merjenci moškega spola so v vseh starostnih skupinah nekoliko zmogljivejši.
Ugotavljanje aerobne zmogljivosti s tekom na 600 m je pokazalo, da so razlike v srednjih vrednostih rezultatov med starostnimi skupinami in spoloma zelo velike in skoraj identične s hojo na 600 m. Tega testa se je udeležilo 52 moških in 83 žensk. Delež starejših od 50 let je bil pričakovano zelo majhen, vendar je bilo nekaj udeležencev celo starejših od 65 let. Teka na 600 m so se udeležili v večji meri tisti, ki imajo občutek, da so zdravi in telesno fit. Rezultati to tudi dokazujejo, saj so le ti v povprečju pri tistih, ki so stari med 20. in 40. leti starosti, na ravni učencev in učenk na zaključku osnovne šole in primerljivi z dijaki srednjih šol. Primerjava žensk z »najstnicami« nam pokaže, da so merjenke celo nekoliko zmogljivejši od svojih »hčera« in tudi v boljšem položaju kot moški v primerjavi z »najstniki«. Merjenci moškega spola so v vseh starostnih skupinah nekoliko zmogljivejši. Aerobno zmogljivost je mogoče s terapevtsko in športno vadbo bistveno izboljšati in tako posredno povečati zmogljivost srčno – žilnega in dihalnega sistema, na ta način pa bistveno zmanjšati kronična obolenja.
Testiranje anaerobne zmogljivosti z držo v čepu ob steni (vztrajati do 120 sekund, če je mogoče) je pokazalo, da so razlike v srednjih vrednostih rezultatov med starostnimi skupinami in spoloma zelo velike. Merjenci moškega spola v vseh starostnih skupinah so za 20 % in tudi več v nekaterih starostnih skupinah boljši od žensk. Presenetljivo izstopajo bistveno boljši rezultati moških od žensk v starosti nad 65 let. Anaerobno zmogljivost je mogoče s terapevtsko in športno vadbo bistveno izboljšati in tako posredno povečati zmogljivost v vzdržljivostni moči nog.
Analiza vrednosti mišičnega fitnesa – moč mišic trupa, mišična moč zapestja
Mišična moč trupa moških in žensk v občini Žiri je pomembno slabša od otrok in mladostnikov, kar še posebej velja za starejše od 50 let. Vzpodbudna pa je ugotovitev, da so razlike med moškimi in ženskami bistveno manjše kot med fanti in dekleti v osnovni ali srednji šoli.
Ugotavljanje mišične moči zapestja z dinamometrom je pokazalo, da so merjenci moškega spola v vseh starostnih skupinah boljši. Razlike pa se s starostjo zmanjšujejo. Največje razlike med spoloma v srednjih vrednostih so v starosti med 20. in 40. letom starosti, ko presegajo 40 %. Mišična moč zapestja se pri ženskah med 20. in 90. letom starosti bistveno ne spreminja, pri moških pa so razlike zelo velike. Ugotavljamo, da so razlike med posamezniki zelo velike. Mišično moč zapestja je mogoče s terapevtsko in športno vadbo izboljšati.
Zaključek
Testiranje je zajelo približno 5 % celotne populacije občine Žiri, kar je 10 % starejših od 25 let v tej občini. Ob tem je treba poudariti zelo dobro interdisciplinarno sodelovanje strokovnjakov in pomoč gospodarskih družb, Osnovne šole Žiri in Občine Žiri pri organizaciji ter sodelovanje Radia Sore in Radia Slovenije pri medijskem pokritju dogodka. S tem smo tudi dokazali, da imamo lokalno dovolj kvalitetnih strokovnjakov za izvedbo zahtevnih projektov.
Občina Žiri je tako nedvomno občina, ki je v tako zasnovano preventivno akcijo vključila največji delež občanov v celotni Sloveniji. Žirfit predstavlja del preventivnega zdravstvenega sistema, ki ima potencial, da v naslednjih letih zajame večino odraslih občanov Žiri. Cilj je visoko strokovna zdravstvena in kineziološka obravnava, ki zdravstveno in gibalno ogroženim predlaga ustrezne intervencije in ukrepe za ohranjanje ali izboljšanje zdravja. Družinski zdravniki v Žireh si želimo, da bi v naslednji letih večina odraslih občanov Žiri imela oceno telesne zmogljivosti.
Povprečne vrednosti mišične moči nog, koordinacije gibanja in tudi aerobna zmogljivost so med vsemi gibalnimi zmogljivostmi udeležence in udeleženk na primerni ravni in predstavljajo najboljši del telesnega fitnesa ter omogočajo dobro osnovo za izboljšanje drugih gibalnih zmogljivosti. Moramo pa izpostaviti, da so bile med udeleženci zelo velike razlike v rezultatih merskih postopkov.
Najšibkejši člen telesnega fitnesa je slaba gibljivost v ramenskem obroču, ki je problem pri vseh starostnih skupinah, še posebej pri starejših od 50 let. Rezultati so tako slabi, da lahko predstavljajo neposreden vzrok za nastanek degenerativnih mišično skeletnih obolenj in tako posreden vzrok za nastanek akutnih poškodb v prsnem in vratnem delu hrbtenice ter zlasti v predelu ramenskih sklepov. Rezultati odražajo stanje v ambulantah, saj obravnavamo zelo veliko pacientov zaradi težav v ramenskih sklepih in vratnem delu hrbtenice, zato bodo potrebni temeljiti posegi v izboljšanje navedenega stanja. Nič manj problematične niso srednje vrednosti testov ravnotežja. Srednje vrednosti v testih mišičnega fitnesa in aerobnih sposobnosti so na ravni, ki v povprečju ne omogočajo primerne telesne zmogljivosti, ki bi učinkovito vplivale na zmanjšanje kroničnih obolenj.
Telesni fitnes manjšega dela udeležencev je bil na zelo visoki ravni, pri večini pa so bile dosežene vrednosti na prenizki ravni za dobro zdravstveno stanje. Iz analize rezultatov je mogoče ugotoviti, da se je velika večina moških in še posebej žensk med 20. in 40. letom starosti udeležila preverjanja zdravstvenega stanja in telesnega fitnesa, da bi potrdila svoja pričakovanja, da so dobrega zdravja in telesne zmogljivosti. Zelo pazljivo pa bo potrebno pristopiti k starejšim od 50 let in še posebej pozornost usmeriti v moške, ker imajo ti nižjo raven zdravja od žensk in predvsem zato, ker je bil delež moških merjencev bistveno nižji od žensk.
Avtorji analize:
Prof. Janko Strel
Vedrana Sember
Jaka Strel, dr. med.
Ivan Pecev, dr. med.
