6. oktober - Evropski dan neformalnih oskrbovalcev

Danes, v ponedeljek, 6. oktobra 2025 obeležujemo Evropski dan družinskih in drugih neformalnih oskrbovalcev. Kot veste, so to vsi tisti, ki brezplačno tedensko ali celo dnevno skrbijo za bolnega, onemoglega ali invalidnega svojca, prijatelja ali soseda. V Evropi doma oskrbuje vsak deseti Evropejec, v Sloveniji neposredno oskrbuje več kot 200.000 ljudi, še vsaj toliko družinskih članov in znancev pomaga od daleč.

Oskrbovanje je naša skupna vrednota

V zadnjih dveh letih veliko govorimo o zakonu o dolgotrajni oskrbi. Gre za nov in pomemben socialni steber, ki ga uvajamo z nekaj zamude, a kljub temu predstavlja velik korak naprej. Vendar pa je treba poudariti, da oskrba ni le zakon – je del človeškega bistva.

Od nekdaj skrbimo drug za drugega: ko bližnji opeša, zboli ali se poškoduje, zanj skrbimo. To nas ohranja pri življenju in nas dela ljudi. Dr. Jože Ramovš je zapisal: Še sreča, da sem odvisen od drugih! Zdrava odvisnost pomeni, da se medsebojno potrebujemo, dopolnjujemo in skrbimo drug za drugega.

Vsaka priložnost, da poskrbimo za nekoga – naj bo to otrok ali starejši, ki zaradi bolezni potrebuje pomoč – je tudi priložnost, da se učimo solidarnosti. Te se ne da osvojiti iz knjig, ampak le skozi konkretno skrb za nemočne in ranljive. Prav oni nas učijo tudi sprejemati pomoč, ko jo bomo sami potrebovali. In prav v tem dajanju in sprejemanju pomoči se razodeva naše človeštvo – človek ob človeku.

Ta skrb za naše starše, otroke, može, žene, brate, sestre, sosede in druge bližnje nam je tako samoumevna, da pogosto niti ne pomislimo, da smo s tem prevzeli novo vlogo – vlogo družinskega oziroma neformalnega oskrbovalca. To je po eni strani dobro, saj kaže, da imamo v družbi globoko zakoreninjeno prepričanje, da je skrb nekaj naravnega – kar tudi je.

Po drugi strani pa prav ta samoumevnost predstavlja težavo: če človek ne prepozna svoje nove vloge, pogosto ne poišče podpore in informacij, ki bi mu olajšale oskrbo. Ne pomisli niti, da je del velike skupine ljudi v podobnem položaju – v Sloveniji danes vsaj vsak deseti človek oskrbuje svojega bližnjega – skupine, ki bi mu lahko nudila oporo. In ker družba te vloge še ne prepoznava dovolj jasno, zaostajajo tudi sistemske oblike podpore za tiste, ki se pogosto nenadoma znajdejo v vlogi neformalnega oskrbovalca: zanesljivi viri informacij, možnosti izobraževanja, mreže za samopomoč, psihosocialna podpora in možnost oddiha.

Zakon o dolgotrajni oskrbi prinaša številne potrebne rešitve na področju dolgotrajne oskrbe in ljudi, ki doma oskrbujejo koga izmed svojih bližnjih posredno podpira, saj njihovim bližnjim omogoča boljšo podporo doma – od možnosti dolgotrajne oskrbe na domu, storitev za krepitev samostojnosti, e-oskrbe, do denarnega prejemka in dnevnega varstva. Obenem omogoča tudi prehod v dom starejših občanov in to, da bo del družinskih oskrbovalcev lahko zaposlen kot oskrbovalec družinskega člana. A velika večina bo za svoje bližnje še naprej skrbela zunaj teh oblik, preprosto zato, ker bo poleg formalnih storitev takšna pomoč vedno potrebna. Prav ta večina pa v naši družbi – in posledično tudi v zakonodaji – še vedno ni dovolj priznana in podprta.

V vlogi družinskega oskrbovalca se namreč lahko znajde kdorkoli, nepričakovano in, ker nam je skrb za bližnje praviloma samoumevna, se posamezniki v tej vlogi mnogokrat niti ne prepoznajo. Zaradi tega smo v letih 2024/2025 v starosti pirijazni občini Žiri nadaljevali z ozaveščanjem in informiranjem družinskih oskrbovalcev, zaradi velikih potreb pa zanje razvijamo tudi določene aktivnosti. V Občini Žiri smo se osredotočili na:

-       Vodenje evidenc o neformalnih oskrbovalcih v občini; seznam se sproti posodablja ob dogodkih namenjenih družinskim oskrbovalcem in ob prijavah na novičnik. S pomočjo seznama lahko bolj neposredno obveščamo svojce o virih pomoči, novih storitvah in dogodkih za družinske oskrbovalce. To je smiselno tudi zaradi novosti, ki se trenutno uvajajo z novim Zakonom o dolgotrajni oskrbi.

-       Izdajanje in tisk novičnika Domača oskrba; v prvi številki novičnika Domača oskrba v občini Žiri so bile predstavljene raznolike teme, ki lahko olajšajo oskrbo v domačem okolju. Poseben poudarek v tej številki je bil na novi pravici do oskrbovalca družinskega člana, ki izhaja iz ZDOsk (Zakona o dolgotrajni oskrbi), predstavitev storitve pomoči na domu preko intervjuja s koordinatorico storitve s CSS Škofja Loka in na anketi o potrebah za razširitev te storitve v občini Žiri. Novičnik smo delili s pomočjo članov LAS, patronažne službe, Šola zdravja in telovadnih skupin. Skupno je bilo natisnjenih in razdeljenih okoli 130 novičnikov, na voljo pa je bila tudi elektronska verzija, ki je bila objavljena na občinskih spletnih straneh.

-      Izpeljava akcij za ozaveščanje in priprava gradiv zanje; 

-     Skupina svojcev je namenjena medsebojni podpori in skupnemu reševanju vprašanj, povezanih z oskrbo starejših, po principu samopomoči. Srečanja skupine potekajo vsako tretjo sredo v mesecu v prostorih žirovske knjižnice. Srečanj se redno udeležuje okoli pet članic. Program skupine vključuje redna izobraževanja in izmenjavo informacij. V preteklem letu smo med drugim gostili patronažno službo, imeli predstavitev delovne terapije na domu ter obiskali Hišo generacij v Gorenji vasi. Voditeljica skupine svojce redno obvešča o pomembnih novostih, povezanih z zakonodajo, storitvami za starejše ter dogodki na temo oskrbe tudi na nacionalni ravni. Takšna oblika medsebojne podpore omogoča članom skupine boljše razumevanje oskrbovalnih izzivov in dostop do uporabnih informacij za lažje soočanje z njimi.

Na Inštitutu Antona Trstenjaka že vrsto let delamo z in za družinske oskrbovalce. Ustanovili smo Facebook skupino Družinski oskrbovalci, razvili Usposabljanja za družinske in druge neformalne oskrbovalce ter spodbujamo oblikovanje skupin svojcev po načelu samopomoči. Pod okriljem Inštituta deluje tudi Slovensko združenje neformalnih oskrbovalcev. Vključitev vanj je brezplačna in brez obveznosti; informacije: oskrbovalec@iat.si  ali tel. 064/299-599.