Oskrba bližnjega se ne drži urnika

Skoraj vsak deseti Slovenec nekaj ur tedensko ali celo dnevno skrbi za svojega bolnega, onemoglega ali invalidnega svojca, prijatelja ali znanca. Še vsaj enkrat toliko družinskih članov in znancev pa pomaga od daleč. Zadnjih 15 let sta se zanje uveljavila izraza družinski in neformalni oskrbovalci.

Za marsikoga gre za samoumevno nalogo, ki se je oblikovala skozi življenje, sožitje in aktualno potrebo po oskrbi na drugi strani. Na vprašanje, zakaj nekoga oskrbujejo, odgovorijo na primer: »Zato, ker ga imam rada. Ker sva skupaj že veliko doživela in ker želim, da njegov vsakdan, četudi poln izzivov, ostaja poln lepih trenutkov.« Druga oskrbovalka pove: »Ker sem se pač odločila poskrbeti za svoje starše in sem se počutila sposobno opravljati to delo poleg vseh obveznosti, družinskih in službenih. Nisem si predstavljala, da bi ju dala v dom.« Kot poudarja strokovnjakinja mag. Ksenija Ramovš, gre pri tem v realnosti vsakdanjega življenja za preplet več vlog. Hčerka tako ostaja hčerka, lahko pa je hkrati tudi oskrbovalka, v nekem delu zaupnica ali prijateljica. Podobno je žena možu najprej žena, šele nato vse drugo.

Oskrba je velika vrednota in priložnost skrbeti za svojega bližnjega, ko peša, je plemenito delo, v katerem lahko zori tako odnos kot človek sam. Je pa to tudi zahtevno delo, ki je lahko bolj obvladljivo, če človek v njem prepozna svojo vlogo in tako lažje poišče potrebno znanje in podporo. V Slovenskem združenju neformalnih oskrbovalcev, ki deluje pod okriljem Inštituta Antona Trstenjaka, si že več let prizadevamo za večjo prepoznavnost ter ustrezno podporo družinskim in drugim neformalnim oskrbovalcem.

Na njihovo delo še posebej opozarjamo 6. oktobra, ko praznujemo Evropski dan neformalnih oskrbovalcev. Letošnja tema osvetljuje položaj zaposlenih neformalnih oskrbovalcev, ki poleg svojega dela skrbijo za bližnjega. Sporočilo kampanje je preprosto: Oskrba bližnjih se ne drži urnika. Potreba po oskrbi se spreminja. Prilagoditi se mora tudi trg dela. Brez fleksibilnosti ne gre.

Ko se delo in oskrba srečata

V Sloveniji so pravice zaposlenih oskrbovalcev razpršene med več zakonov. Zakon o delovnih razmerjih omogoča pet delovnih dni neplačanega oskrbovalskega dopusta na leto. Zaposleni lahko zaprosi tudi za začasno krajši delovni čas, delo od doma ali drugačno razporeditev delovnega časa, vendar o tem odloča delodajalec. Plačana odsotnost zaradi nege je urejena za razmeroma ozek krog bližnjih, med katere npr. ne sodijo niti starši. Status oskrbovalca družinskega člana po zakonu o dolgotrajni oskrbi pa je namenjen le intenzivnim oblikam oskrbe in ni splošna rešitev za zaposlene oskrbovalce. Obstoječe možnosti težko odgovarjajo na potrebe dolgotrajne, spremenljive in nepredvidljive oskrbe, ki lahko traja mesece ali leta. Dr. Tjaša Potočnik, raziskovalka na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, poudarja, da potrebujemo bolj celosten okvir in prilagodljive rešitve. Veliko lahko naredijo tudi delodajalci z razumevanjem, odprto komunikacijo, prilagodljivim delom in podporo zaposlenim, pri čemer bi jih država lahko dodatno podprla.

Kaj pa vloga zaposlenih oskrbovalcev? Opažamo, da se zaposleni oskrbovalci praviloma sami, po najboljših močeh organizirajo, da delo ne bi trpelo. Pomembno pa je, da o svoji situaciji spregovorijo tudi v službi – z vodjo in sodelavci, ter se pozanimajo o možnostih prilagoditev oziroma podpore, če jo potrebujejo. Včasih je dovolj že, da okolica ve, da ima nekdo doma zahtevno situacijo, in tako lažje razume, zakaj je sodelavec v določenem obdobju nekoliko drugačen. Dobro je poiskati informacije in znanje, tudi z dodatnimi izobraževanji, ter ustrezne oblike pomoči – tako znotraj družine in med prijatelji kot v storitvah, ki lahko oskrbo olajšajo. Predvsem pa je treba poskrbeti zase. Čeprav se to pogosto zdi težko, si je pomembno vzeti čas za svoje telo in si od časa do časa privoščiti tudi oddih od oskrbovanja. Človek, ki je popolnoma izčrpan, težko dolgo kakovostno skrbi za drugega in opravlja svoje delo. Skrb zase zato ni sebičnost, ampak del dobre oskrbe.

Oskrba je nepredvidljiva. Življenje in tudi delovno okolje pa bi morala biti dovolj prilagodljiva, da se lahko na to nepredvidljivost odzoveta. Pri tem imamo svojo vlogo prav vsi – tisti, ki danes skrbite za bližnjega, tisti, ki se bomo v tej vlogi znašli v prihodnje, pa tudi delodajalci in država. Le skupaj namreč lahko ustvarjamo kulturo, v kateri je oskrba prepoznana kot vrednota, o njej pa je mogoče odprto spregovoriti ter poiskati načine, kako jo čim bolje uskladiti z delom in drugimi obveznostmi.

Pomembna je tudi vloga lokalne skupnosti

Tudi občina lahko pomembno prispeva k temu, da se ljudje, ki doma skrbijo za bližnjega, lažje prepoznajo v svoji vlogi in pridejo do potrebnih informacij, znanja in podpore. Starosti prijazna občina Žiri si za to prizadeva v okviru Strategije starosti prijazne občine Žiri, ki je bila sprejeta leta 2023. V letošnjem letu je v sodelovanju z Ljudsko univerzo Škofja Loka in Inštitutom Antona Trstenjaka organizirala brezplačno Usposabljanje za svojce in druge bližnje, ki doma nekoga oskrbujejo, namenjeno občanom, ki skrbijo za svojca, pa tudi vsem, ki so želeli pridobiti dodatno znanje s področja nege in oskrbe. V drugi polovici oktobra se bo začelo tudi redno srečevanje skupine svojcev, kjer bodo lahko oskrbovalci med seboj izmenjevali izkušnje, dobili podporo in pridobivali nova znanja. Za oskrbovalce dvakrat letno izhaja novičnik Domača oskrba, v Žirovskih novicah pa so bile letos objavljene tudi informacije, ki občanom pomagajo razumeti Zakon o dolgotrajni oskrbi. Ob vseh teh korakih bo potrebnih še veliko prizadevanj, da bodo ljudje svojo vlogo oskrbovalca pravočasno prepoznali in vedeli, kam se lahko obrnejo po informacije, znanje in pomoč.

Ena od možnosti je Slovensko združenje neformalnih oskrbovalcev, ki deluje pod okriljem Inštituta Antona Trstenjaka. V Združenje se lahko vključite brezplačno in brez obveznosti. Tako dobite dostop do informacij, izobraževalnih vsebin in podpore, občina pa lahko svojim občanom lažje posreduje informacije, ki jih potrebujejo pri oskrbi bližnjega. Prijavite se lahko prek spletne strani Inštituta Antona Trstenjaka, z obrazcem na občini ali po elektronski pošti na oskrbovalec@iat.si. Za informacije in podporo lahko pokličete tudi na 064 299 599.