Zamolčane strani slovenske zgodovine ter vloga kristjanov v prelomnih trenutkih - predaval bo Prof. Dr. Boštjan M. Turk

ZAMOLČANA STRAN:

Slovenci v precepu socializmov – pričevanja o okrnjenem spominu

Zamolčana stran predstavlja pregled slovenskega dvajsetega stoletja z nastavki v današnjem času. Razume ga kot stoletje dveh socializmov – nacionalnega (fašizem, nacizem) in internacionalnega (komunizem) – z enim idejnim jedrom: zanikanjem naroda, domoljubja in svobode. Obe različici sta zavračali tisto, kar je človeku naravno – ljubezen do svojega naroda ob spoštovanju drugih, kar najlepše izraža Prešernova Zdravljica.

Temelj večine slovenskih zablod in tragedij 20. stoletja je tako socializem v vseh svojih oblikah. Druga vojna se začne prav zaradi povezave med Hitlerjem in Stalinom. Mit o »odločilni vlogi partije« v NOB in o »mandatu zgodovine«, ki naj bi ga imeli njeni nasledniki, je ustvaril lažniv kokon, ki še danes omogoča levici nesorazmerno oblast (od 1945 dalje so demokratične alternative upravljale z državo le 9 let). Javni prostor je po avtorjevem mnenju ugrabljen s strani nekdanje partijske kontinuitete. A ta še zdaleč ni nepremagljiva, ne glede na vso lažno mitologijo. 

Knjiga razkriva, kako so totalitarne ideologije sistematično zamegljevale in zlorabljale slovensko duhovno jedro. Izstopajoča žrtev je bil Prešeren sam – njegov Krst pri Savici, pesnitev o duhovnem preporodu in zmagi nad smrtjo, je bila v socializmu preobličena v prikaz poraza in resignacije. Avtor dokazuje nasprotno: Črtomirov krst ni vdaja, temveč zavestna odločitev za krščanstvo, ki je Slovencem omogočila zgodovinsko preživetje in vstop v evropski civilizacijski krog.

A slovenski narod je v 20. stoletju zdrsel iz zahodnega (habsburškega, individualističnega in civilizacijsko uravnoteženega) območja v vzhodni (bizantinsko-jugoslovanski) prostor kolektivizma in totalitarizma. Osamosvojitev leta 1991 in vstop v EU, evro in Schengen (1992–2007) so predstavljali vrnitev na naravno pot, ki pa je še vedno ogrožena preko kontinuitete socialističnih elit.

Najbolj nevralgična točka krvavega stoletja je prav NOB. Ta zato knjigi ni predstavljena kot herojska epopeja, temveč kot smrtni ples besov. Skozi literaturo Edvarda Kocbeka, Karla Destovnika – Kajuha in Vitomila Zupana avtor pokaže, kako absolutna resničnost partizanskega boja je bila smrt: likvidacije soborcev po partijski volji, nesmiselne vojaške akcije ter kolektivna ontologija umiranja (»milijon umirajočih med mrliči«) so njegove temeljne določilnice. Vsi veliki pisci NOB so pričali o isti resnici: revolucija je prinesla oblast partije: smrt je bila njeno orodje in edini zmagovalec. Da je padlo 3.000 nemških vojakov (in 1.000 italijanskih) je moralo umreti, upoštevaje vse okoliščine, 90.000 Slovencev! Še 200.000 pa jih je za vedno odšlo v politično ali ekonomsko emigracijo. 

Pri tem je šlo za revolucijo, ne za osvobajanje domovine. Zamolčana stran prinaša neposredne dokaze o grobih oblikah kolaboriranja partizanskega vodstva z nemškim in italijanskim okupatorjem. Vse je bilo namreč posvečeno cilju: priti na oblast. Tudi danes ni nič drugače. 

Zaključek Zamolčane strani je kljub perečim analizam optimističen: Slovenija ostaja lepa, uspešna in vitalna dežela. Nobena žrtev ni bila zaman – ne tistih, ki so padli v vojni in povojnih pobojih, ne tistih, ki so morali v eksodus. Knjiga kliče po vrnitvi k resnici, krščanskim koreninam in pristnemu domoljubju, da se dokončno zapre poglavje socialističnih prevar. Avtor je prepričan, da se bo Slovenija kmalu vrnila k predmetu svoje prvotne ljubezni: k osamosvojitvenim načelom, s pomočjo katerih je dosegla zenit svojega bivanja.

Boštjan Marko Turk, slovenski filolog, literarni zgodovinar - francist, politik in publicist, * 1967, Ljubljana.

Doktoriral je leta 2000 na Univerzi Sorbonne Nord v Parizu, z nalogo na temo francoskega pesnika in dramatika Paula Claudela.[1] Na Univerzi v Ljubljani predava francosko in frankofonsko književnost.[2]

Od 2018 do ukinitve leta 2025 je sodeloval kot stalni komentator v oddaji Faktor na TV3, kjer je komentiral aktualno politično dogajanje doma in na tujem.[3]

Leta 2021 se je pridružil ekipi takrat nove oddaje Ura moči, ki jo je vodil Bojan Požar, v njej je komentiral politično dogajanje, do odhoda Požarja leta 2024.[4][5] Trenutno je stalni komentator Ura resnice na Info360, ki jo prav tako vodi Požar.[6] Piše tudi kolumne za spletni portal Požareport.

Kot zastopnik Nove ljudske stranke je sodeloval v kampanji za referendum o Zakonu o vladi 2022.[7]

Leta 2023 je izdal knjigo Vojna za mir: Slovenija v vrtincu krize, v kateri je predstavil kritiko marksizma in freudizma.[8] Leta 2024 je izdal knjigo Jetniki svobode, ki govori o Slovencih, Jugoslaviji in oblasti Osvobodilne fronte.[9]